Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.
Na planini smo restavrirali spomenik skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju. Odkrit je bil leta 1931. Podstavek je sestavljen iz dveh nizkih kvadrov in visokega slopa, ki nosi bronasto Vilharjevo poprsje.
Vila je bila zgrajena leta 1934. Naročnik gradnje je bil pisatelj in trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, ki je v njej bival ob koncu svojega življenja. Restavrirali smo stavbno pohištvo, rolete, kovinske rešetke in napušč, ter fasado s kamnitimi elementi.
Slovenija se klanja Ljubljani je naslov oljne slike Ivane Kobilce iz leta 1903. Ob sanaciji prostorov ljubljanske mestne hiše smo original začasno umaknili in ga nadomestili z reprodukcijo – printom na platno in novim lesenim okvirjem.
V muzeju ob vznožju Donačke gore, v avtentični štajerski krajini, se ohranja ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa, značilno za Obsotelje v času od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja z originalnimi stavbami je z leti preraslo v največji slovenski muzej na prostem in kulturni spomenik državnega pomena.
Obnovili smo fasado enega od objektov in opravili dodatna vzdrževalna dela.
Zunanje baročno stopnišče gradu Hrastovec v Slovenskih goricaj je datirano v drugo tretjino 18. stoletja in predstavlja edinstven primer baročne arhitekture stopnišč na naših tleh. Celotno stopnišče z balustradno ograjo, centralnim portalom in dvema vazama je izdelano iz avtohtonega peščenjaka.
Stopnišče je bilo v izredno slabem stanju. V preteklih sanacijah je bil zamenjan velik del elementov. Šlo je za neustrezne replike, izdelane v armiranem betonu, kar je zaradi nekompatibilnosti z originalom še pospešilo propadanje.
V grobem je obnova stopnišča obsegala odstranitev betonskih oblog, demontaža balustrade in stopnic, utrditev zidne konstrukcije in opečnih obokov, čiščenje in domodelacija kamnitih elementov ter izdelava novih, montažana kam. elementov, ureditev kamnitega zidu s tremi oboki.
Restavrirali smo stavbno pohištvo zbornične dvorane v Univerzi, to je v stavbi Kranjskega deželnega dvorca na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Po ljudskem izročilu so Štefančevo znamenje na Koroški Beli postavili domačini leta 1812, v spomin na padle francoske vojake, ki so bili domnevno pokopani v bližini. Nabožne slike in kipi, ki so nekdaj krasili niše, se niso ohranili. Po odstranitvi recentnega obrizga smo odkrili le sledi prvotnih poslikav. Znamenje smo oblekli v nov omet in ga pokrili z novimi skodlami.
Piranska cerkev Marije Tolažnice stoji med ozkimi ulicami nad Tartinijevim trgom. Strop je dekoriran s štukaturami. Te so bile v slabem stanju, zaradi odpadanja nevarne za obiskovalce in zato nujne prenove.
Lokalno smo utrdili stropno podkonstrukcijo in izdelali nov omet. Iz štukatur smo odstranili nečistoče in mlajše plasti opleskov. Obstoječe štukature smo utrdili in jih dopolnili.
Župnija Ilirska Bistrica je že leta aktivna pri obnovi cerkve sv. Helene na Premu. V notranjosti smo v dveh fazah izvajali konservatorsko – restavratorske posege na poslikavah: Prvič v kupoli cerkvene ladje ter na štirih lokih nad slopi in naslednje leto v prezbiteriju. Poslikave so delo Toneta Kralja. Gre za umetnikovo prvo poslikavo na Primorskem.
