Menihi dominikanci so na Ptuj prišli v zgodnjem 13. stoletju in zgradili samostan in cerkev. Začeli so v romanskem slogu, značilnem za tisto obdobje, med gradnjo pa je cerkev dobivala tudi značilnosti več gotskih faz, danes jo poznamo kot baročno. V poznem 18. stoletju so samostan razpustili, zgradbe pa so bile namenjene različnim stvarem. Kasnejša leta  so na samostanu pustila tudi sledi dozidav in prezidav. Cerkev so razdelili v tri etaže, ustvarili dodatne okenske odprtine in torej precej nasilno spremenili njeno prvotno podobo.

S prenovo se je ohranila zgodovinsko-umetniško vrednost samostana, ki hkrati služi novemu kulturnemu programu.

V letu 2013 smo restavrirali notranost samostanske cerkvene ladje.

Prenovili smo kamnito vhodno stopnišče vile na Cesti Staneta Žagarja 1 v Kranju. Stavba, ki  je v jedru secesijska, je bila med vojnama prezidana v stilu zmernega modernizma. Na stopnicah je prišlo do zamikanja kam. elementov, pokanja in drobljenja, propadanja cementnih stikov.

Pred demontažo smo naredili natančen posnetek vseh elementov. Kamnite elemente stopnic in tlak smo očistili in sanirali poškodbe. Del stopnišča smo nadomestili z novimi kosi iz enakega kamna. Pripravili smo nove temelje, na katerih smo sestavili stopnišče in postavili obnovljeno ograjo.

Leta 2012 smo v Dolenjem Logatcu obnovili spomenik padlim v NOB. Avtorja sta arhitekt Anton Bitenc in kipar Stojan Batič. Kamnita plastika reliefno upodablja moške in ženske figure. Na bazi je posvetilo. Spomenik je bil odkrit 1958.

Spomenik smo demontirali, nakar smo izdelali nov betonski temelj. Kamnite elemente smo očistili in dopolnili poškodbe. Napise smo bodisi restavrirali, bodisi izklesali nove. Okolico spomenika smo uredili z novim tlakom.

Grobnica na Žalah je bila v slabem stanju. Iz peščenjaka klesan spomenik v neogotskem slogu  je bil preraščen z vegetacijo in prekrit oblogami. Vidni so bili prelomi in pomanjkljivosti.

Kamnite elemente grobnice smo demontirali.  Odstranjevanje vegetacije in sekundarnih oblog, odbijanje cementa, lepljenje kamnitih elementov z vstavitvijo vezi, dopolnjevanje poškodb in retušo smo izvedli v restavratorski delavnici. Kamnit pokrov s kovinskimi ročaji so bili izdelani na novo. Sledila je montaža in zapolnitev stikov med elementi.

Plavajoč mlin v Ižakovcih je bil  zgrajen leta 1999 po izvirnih načrtih, ohranjenih po enem od nekdanjih mlinov na Muri. Mlin je v celoti iz lesa. Skupaj z velikim mlinskim kolesom stoji na dveh čolnih (kumpih).

Spomladi 2019 se je mlin na Muri nezadržno začel potapljati, a so ga uspešno rešili.

Zatem smo ga začeli obnavljati. Kmalu po posegu je vanj nesrečno naplavilo deblo. Mlinsko kolo je odtrgalo in ga naplavilo na bližnjo brežino. V prihodnosti je predvideno reševanje obstoječega mlina in izdelava rekonstrukcije.

Ob piranski cerkvi sv. Jurija je Adamičeva pot tlakovana z masivnim kamnom. Na tlaku so bili v preteklosti lokalno že opravljeni manjši posegi, a žal nestrokovno.

Tlak in stopnice stranskega vhoda smo najprej dokumentirali in izrisali načrt. Masivne kamnite plošče smo demontirali in začasno deponirali. V času hrambe so bile na mestu narejene arheološke raziskave.

Po smernicah konservatorskega načrta je predvideno restavriranje tlaka in vrnitev nazaj.

Slikovito stavbo,  na naslovu Šmarjeta 51 najdemo v Registru nepremične kulturne dediščine pod številko 22522. Pred začetkom prenove smo izvedli sondiranje v notranjosti in na fasadi.

Na stenah notranjih prostorov smo odkrili več šablonskih poslikav. Nekatere so bile prvotne, torej datirane v leto 1905.

Vse prostore s  sondami na stenah in stropovih smo skrbno dokumentirali – fotografirali in izdelali poročilo.

Na fasadi pričakovano poslikav nismo našli.

Na pokopališču Železniki, nedaleč od Egrove grobnice, na kamnitem podstavku stoji litoželezen križ.  Ob dolgi dobi (približuje se dvestoletnici) od postavitve je močno korodiral, a so se ohranile sledi prvotne barve. Kamnit podstavek je večkrat počil.

V delavnici smo odstranili površinsko rjo in obloge. Železo smo zaščitili pred korozijo. Kamnite elemente podstavka smo očistili, zlepili in dopolnili manjkajoče dele. Restavriran križ smo postavili na prvotno mesto na pokopališču.

Razsežna srednjeveška utrdba z zunanjim obrambnim zidom in stolpi, stanovanjskimi trakti, cisternami in s poudarjenim osrednjim romanskim stolpom, je zrasla na mestu gradišča. Prva omemba seže v leto 1230. Rihemberške viteze sicer kot prvotne posestnike grajske stavbe srečujemo v virih od 1118 dalje, vendar v današnjem stavbnem sestavu ni objektov, ki bi jih lahko zanesljivo postavili v ta zgodnji čas.

Na objektu smo izvajali  vzdrževalna dela na fasadah in obzidju (gradbeno obrtniška dela in konservatorsko-restavratorske posege.

Na Kostanjevici na Krki se skozi čudovit romanski portal vstopi v cerkev sv. Jakoba. Ob 800 letnici župnije in cerkve sta se obnovila lesena stranska oltarja. Kamniti oltarni menzi je restavriral Gnom.

Gre za pogost tip črnih menz z barvno inkrustacijo. Kamnite elemente smo očistili z vodno paro in drobnim ročnim orodjem. Globoke poškodbe na kamnu smo najprej dopolnili z grobo maso. Plitke poškodbe in zgornjo plast na grobi plombah smo pokitali s Kremenitom, ki smo ga predhodno pigmentirali. Na eni od menz je na levi strani manjkala kamita plošča. Praznino smo zapolnili (groba podlaga in fin končni sloj) in na njej z retušo imitirali karakter  kamna. Zapolnili smo stike med elementi. Obem menzam smo vrnili sijaj z ročnim poliranjem s polirnimi gobicami.