Kraj Tišina v Prekmurju se ponaša z izredno sakralno gotsko arhitekturo. Stavba je bila v preteklosti bolj ali manj uspešno spremenjena.

Fasado cerkvene ladje, prezbiterija in zvonika smo obnovili v harmonično celoto, v skladu  konservatorsko – restavratorskimi načeli.

Prenova fasade je zahtevala odstranitev neustreznih ometov. Nov omet smo naredili z malto, pripravljeno na delovišču. Apnen omet na zvoniku smo finalizirali z zagladitvijo, medtem ko smo ladjo in prezbiterij končali z grobo malto. Novi ometi niso izravnani, ampak sledijo formi kamnitega zidu. Oplesk na grobem ometu smo izvedli še sveži malti.

Mnogo dela je bilo z reševanjem in prezentacijo kamnitih elementov (venci, stebrni podporniki, okenski niše, police, portali, krogovičja, talni zidec,..). Kamen smo očistili, odstranili neustrezne cementne plombe, domodelirali poškodbe, zapolnili stike med njimi. Meteorno izpostavljene elemente smo hidrofobno zaščitili. Na kamnitih elementih je bilo odkritih preko trideset različnih kamnoseških znakov.

Na vitražih smo zamenjali poškodovana stekla, stabilizirali rjo na letvicah in namestili zaščitno mrežo.

V prekmurskem naselju Tišina, blizu cerkve in ob glavni cesti stoji preprosta kapelica, znotraj katere je poslikava. Upodobljen je svetnik Janez Nepomuk, ki je bil zavezan molku. S tem se tudi navezuje na ime naselja.

V tej fazi je bila restavrirana le poslikava. Do enega centimetra debel omet je deloma odstopil od zidu. Ponekod je odpadel ali pa je bilo odstopanje zaznati s trkanjem. Apnen omet je izgubil trdnost, nastalo je več manjših poškodb. Barvna plast je na mestih odpadla.

Poslikavo smo najprej utrjevali z apneno vodo. Obšili smo kritične poškodbe. V praznine med ometom in zidom smo injektirali polnilo iz apna in kalcitne moke. Sledilo je zapolnjevanje poškodb z grobo in fino malto. Poškodbe na barvnem sloju smo retuširali s pigmenti in apnenim vezivom v tehniki črtkanja. Zgornji del oblačila figure v okrastem tonu smo zaradi izgubljenih informacij retuširali z nevtralno retušo. Enostavnejše ozadje figure smo v večji meri rekonstruirali.

Na blejskem otoku smo obnovili zunanjost nekdanje proštije. Restavrirali smo kamnita okna in portal iz lokalnega tufa. Slabo izvedene in poškodovane omete smo odbili do “zdrave” osnove.  Nato smo nanesli obrizg, izdelali grob in zaključni omet iz ročno pripravljene živo apnenene malte. Sledil je oplesk z apnenim beležem. Na južni fasadi smo restavrirali in prezentrali ohranjen fragment sončne ure in barvo osvežili grb na vzhodni strani. Rekonstruirali smo naslikane šivane robove. Iz kovinskih elementov (sidra, kovane okenske mreže, luči) smo odstranili barvo do osnove, stabilizirali rjo in jih premazali z zaščitno barvo.

Markanten nagrobnik, na katerem je relifno upodobljen pokojnik v viteški opravi, je datiran v leto 1606. Pred restavratorskim posegom je bila plošča postavljena ob cerkvi Marijinega rojstva v Tišini.

Kamnito umetniško delo je bilo poškodovano zaradi meteoroloških dejavnikov. Pri tem je prišlo, kot je značilno za ta tip kamnine, do propadanja v obliki plastenja.

Površino smo očistili s peskanjem, z nadzorovanim pritiskom in primernim medijem. S finim orodjem smo odstranili cementne plombe.  Zapolnili smo razpoke in vrzeli med plastmi. Poškodbe smo domodelirali.Večje manjkajoče dele smo rekonstruirali. Dragocen kamnit kos smo trodimenzionalno skenirali in posnetek arhivirali.

Vsem poznana Prešernova hiša je nastala v 16. stoletju. Hiša je bila leta 1939 preurejena za potrebe muzejske in spominske zbirke. Leta 2011 je bila razglašena za spomenik državnega pomena.

S sondiranjem nismo odkrili morebitnih poslikav in prvotnih šivanih robov. Odbili smo neustrezne omete. Izdelali smo apnene omete z vročo malto v treh slojih: apneni obrizg, nanos grobe malte, izdelava finalnega sloja. Kamnitim okenskim okvirjem iz tufa smo dopolnili poškodbe in jih površinsko zaščitili. Poškodovane lesene deske napušča in zatrepa smo nadomestili z novimi, s površine ostalih smo odstranili vse barvne nanose. Celotno površino desk smo barvno uskladili s pigmentiranim oljem.

Kamniti nagrobnik je iz Kočevja. Polihromacija grba in večji kos nagrobnika sta bila izgubljena.

Želje naročnika so bile nadomestitev originala s kopijo na prvotnem mestu in muzejska prezentacija originala. Slabo stanje originala je narekovalo uporabo brezdotičnih metod s pomočjo 3d skeniranja. Manjkajoči kos je bil obenem virtualno rekonstruiran. Kopija in rekonstruiran kos sta bila izdelana z numerično krmiljenim strojem. Ta tehnologija je v danem primeru omogočila izdelavo kopije in manjkajočih delov brez dodatnih poškodb originala. Polihromacija grba na kopiji se je izvedla na podlagi ohranjene grafične predloge.

Cerkev sv. Kancijana in tovarišev na Ježici je zgrajena v bližini starejše, porušene. Današnja, zgrajena leta 1802, je bila prezidana še po letu 1938.

Na fasadi smo sanirali poškodbe. Veliko pozornosti smo posvetili strukturam ometa.  Da bi se  približali videzu ohranjenega ometa, smo izdelali več malt različnih gostot in zrnatosti. Pri različnih ometih smo uporabili različne metode nanašanja : ometavanje, ravnanje, likanje, strganje. Talni zidec smo izdelali z obarvano malto.

Kapelica je bila prej v vasi Binkelj, po 130 letih pa so jo zaradi obnove ceste prestavili na nasprotno stran ceste, v naselje Podlubnik. Zatem so na novi lokaciji stekla restavratorska dela. Obnovili smo poškodovane zidane dele in omete s kapiteli, profiliranimi venci, talnim zidcem, ter notranjost s kamnitimi in kovanimi elementi. Restavrirali smo obe poslikavi.

Restavrirali smo zidano baročno slopno znamenje. Poslikava se je ohranila zgolj v zgornjem širšem delu. Na severni steni je slika sv. Siksta, v nišah Križanje, sv. Ana z Marijo in sv. Lovrenc. Na stebrnem delu so se ohranile le sledi.

Poslikave so se očistile z vodo in finim orodjem. Globoke razpoke in zračni mehurji so se zapolnili z injektiranjem apnene mase.  Zaprl se je preplet tankih razpok in druge poškodbe. Na apnenih plombah je bilo retuša izvedena v dveh fazah – podlaganje osnovnega tona in črtkana finalizacija.  Na stebru znamenja se je napravilo nov zaglajen omet, tako da so ohranjeni fragmenti ostali vidni.

V času restavriranja je bila zamenjana streha.

Graščina stoji v srednjeveškem jedru Radovljice. V prvotni podobi se prvič omenja že med letoma 1457 in 1461. Leta 1565 je bila temeljito prenovljena, leta 1668 pa dozidana do današnje velikosti. Pročelje krasijo izjemno bogate štukature iz prve polovice 18. stoletja. Ob straneh glavnega vhoda iz tufa stojita atlanta, nad njim pa je grofovski grb.

Fasada je bila v zelo slabem stanju: Pod ometom je bilo mnogo votlih predelov. Na ometu in zidu so bile razpoke. Štukature so bile močno poškodovane. Bile so razpokane, manjkali so detajli ali pa so bile neustrezno obnovljene.

Poleg ornamentov iz štuka smo obnovili kamnit portal, rekonstruirali kamnit venec nad rustikalnim zidcem, restavrirali poslikavo – grb.