Cerkvica iz 15. stoletja je skrita na idiličnem hribu na Primskovem v občini Šmartno pri Litiji. S konzervatorsko – restavratorskimi prijemi smo obnovili omet, lesene in kamnite elemente in zasteklili okenske niše.
Restavrirali smo kamnito znamenje, ki stoji le lučaj stran od kapele sv. Družine v Kalu pri Pivki. V nastavku ima nišo v obliki lanterne in pod njo v višjem spodnjem delu manjšo nišo. Pokrito je s kamnito dvokapno streho. Na polkrožnem okvirju niše je letnica 1656.
Ob celotni prenovi in dozidavi objekta na Gubčevi 9 v Radovljici smo izvedli sledeče restavratorske posege na kamnitih okenskih okvirjih, portalih in vhodnih vratih: demontaža in transport v delavnico, odstranjevanje sekundarnih oblog z nizkotlačnim čiščenjem, utrjevanje površin, lepljenje odlomljenih elementov, dopolnjevanje poškodb, montaža s pozidavo odprtin, zapolnjevanje stikov in hidrofobna zaščita. Iz lesenih vrati s pripadajočimi kovinskimi elementi smo odstranili nečistoče in barvo, dopolnili manjkajoče dele. Uredili smo okovje in les zaščitili z oljem. Z apneno malto smo naredili omet, zaključno plast v tehniki likanja.
Minoritska cerkev sv. Frančiška Asiškega v Kopru je bila zgrajena leta 1268, V sredini 18. stoletja je bila barokizirana in je delovala do leta 1809. Zaradi vremenske izpostavljenosti in nepravilno izbranega smrekovega lesa, so vrata zdržala relativno malo časa.
Po sondiranju je bilo ugotovljeno, da vrata niso bila izvorna, ampak mlajša najverjetneje iz 70-ih let. Okovje je deloma prvotno.
Na podlagi starih vrat smo naredili verno rekonstrukcijo profilov in kaset iz macesnovega lesa. Okovje smo ustrezno restavrirali, dopolnili in izboljšali smo njegovo vizualno in funkcionalno vrednost ter ga ponovno uporabili pri novih.
Kamnito stopnišče pred minoritskim samostanom v Piranu je bilo pred prenovo dotrajano in nevarno za uporabo. Kamniti elementi stopnišča so se plastili in krušili.
Zaradi narave materiala se je šele ob demontaži pokazalo izredno slabo stanje flišnega peščanjaka, ki smo ga skoraj v celoti nadomestili z novim. Dodane elemente smo izdelali iz identičnega materiala (flišni peščenjak) ter ga površinsko obdelali tako, da se je vizualno omilil kontrast med starim in novim.
Sočasno s prenovo smo sanirali tudi zidove ob stopnišču.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.
Na planini smo restavrirali spomenik skladatelju, pesniku, dramatiku, politiku in časnikarju Miroslavu Vilharju. Odkrit je bil leta 1931. Podstavek je sestavljen iz dveh nizkih kvadrov in visokega slopa, ki nosi bronasto Vilharjevo poprsje.
Vila je bila zgrajena leta 1934. Naročnik gradnje je bil pisatelj in trnovski župnik Fran Saleški Finžgar, ki je v njej bival ob koncu svojega življenja. Restavrirali smo stavbno pohištvo, rolete, kovinske rešetke in napušč, ter fasado s kamnitimi elementi.
Slovenija se klanja Ljubljani je naslov oljne slike Ivane Kobilce iz leta 1903. Ob sanaciji prostorov ljubljanske mestne hiše smo original začasno umaknili in ga nadomestili z reprodukcijo – printom na platno in novim lesenim okvirjem.
V muzeju ob vznožju Donačke gore, v avtentični štajerski krajini, se ohranja ljudsko stavbarstvo subpanonskega tipa, značilno za Obsotelje v času od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja z originalnimi stavbami je z leti preraslo v največji slovenski muzej na prostem in kulturni spomenik državnega pomena.
Obnovili smo fasado enega od objektov in opravili dodatna vzdrževalna dela.
