Palača Kazina z strogo klasicistično fasado in veliko dvorano s poslikanim stropom velja za eno najkakovojstnejših arhitekturnih del prve po. 19. stol. pri nas. Stropna poslikava je bila izvedena v secco tehniki, na apnenem ometu, na trstičju z leseno podkonstrukcijo. Kljub velikosti preko 100 kvadratnih metrov je bil strop raven in brez večjih poškodb. Močno poškodovana je bila le poslikava. Prekrita je bila s sajami in drugimi nečistočami. Zaradi vlage in vode je bilo poškodove okoli tri četrtine poslikave. Prašne barvne plasti so se pri tem pomešale z nečistočami in se sprijele. Prihajalo je do luščenja in odpadanja barve.  Pozlačeni deli iz umetnega zlata so oksidirali.

Strop smo najprej sistematično fotografirali in diagnosticirali stanje. Odvzeli smo vzorce barvnih plasti, pozlat in ometa in jih poslali v laboratorijsko analizo. Po dobljenih rezultatih smo pričeli s preizkušanjem materialov.

Restavriranje je potekalo po sledečih fazah: čiščenje, utrjevanje, kitanje, barvna izolacija in podlaganje, prostoročna ali šablonska rekonstrukcija, retuša. Obstoječo pozlato smo očistili in preko na novo zlatili, ter jo zaščitili pred oksidacijo.

Restavriranje stropa je trajalo okoli pet mesecev. Predvsem zamudno je bilo delikatno čiščenje. Poleg stropa smo v objektu  restavrirali štukature, stebre s kapiteli, stavbno pohištvo in lestence.

Frizerski salon Kreutz v Sevnici je deloval med letoma 1900 in 2003. Od 2013 je spomenik lokalnega pomena.  To je edini salon v Sloveniji, ki je še ohranjen takšen, kot je bil ob odprtju, zato je bil poudarek ureditve na avtentičnosti, na ohranjanju lesene materialne substance z minimalnim posegom, čiščenjem in zaščito površin.

Cerkev stoji na dominantni vzpetini severozahodno nad Preserjem.  Zgrajena je bila leta 1659 in je prva centralno zasnovana cerkev na Slovenskem, ki ima baročno razpotegnjeno osmerokotno ladjo. Restavrirali smo fasado zvonika –  apneni omet,  kamnite elemente portala, oken in šivanih robov.

Pollakova kajža v Tržiču, znana tudi pod imenom Zgornja kajža, je bila zgrajena po velikem tržiškem požaru leta 1811. Njen prvi lastnik je bil usnjar Karel Pollak. Danes ima v stavbi upravne in razstavne prostore Tržiški muzej. V sklopu projekta Energetska sanacija Gradu Neuhaus in Tržiškega muzeja, smo obnovili lesena okna, železna polkna, kamnite okenske okvirje in portale. V špaletah poslikane slavnostne dvorane je bilo potrebno retuširati nov omet.

V Gradišču pri Divači se nahaja gotsko – renesančna cerkvica sv. Helene.  Obnovili smo fasado: Celotno površino ometov smo pregledali z namenom določitve odstranitve dotrajanih ometov, mest injektitranja ter utrjevanja površine. S površine ohranjenih originalnih ometov in kamnitih elementov smo odstranili sekundarne obloge in vegetacijo. S površine talnega zidca smo odstranili cementne omete. Praznine na ometih smo  zapolnili z tradicionalno apneno malto v treh nanosih.  Kamnite elemente smo očistili. Odstranili smo vse neustrezne domodelacije in polnila med stiki, ter praznine so zapolnili z modelirno maso. Vse dopolnitve ometa smo s tonsko korekcijo prilagodili ohranjenim ometom. Restavrirali smo masivna lesena vrata.

Stari grad Kamnik, včasih Zgornji grad (Oberstain) se nahaja na razgledni vzpetini vzhodno od Kamnika imenovani Krniška gora. Danes so na vrhu Krniške gore le še razvaline gradu, kateri se prvič omenja že v 12. stoletju. Z obnovo ruševin smo preprečili nadaljne propadanje, ki je bilo za številne obiskovalce te priljubljene izletniške točke že nevarno.

Starejša vila na Bledu je bila adaptirana z delno rušitvijo,  prizidavo in rekonstrukcijo. Kot nepremična dediščina je registrirana pod evidenčno številko 13232, z imenom enote  – Ambient Bleda. Na objektu smo po vzoru prvotne fasade izdelali novo.

Železniški predor karavanško –  bohinjske proge povezuje Avstrijo in Slovenijo. Dolg je 7976 metrov. Zgradili so ga med leti 1900 in 1906. V okviru prenove železniške proge med Jesenicami in Karavanškim tunelom smo sanirali nekaj železnih in kamnitih objektov. Med drugim portal karavanškega tunela. Portal je zidan iz klesancev. Na vrhu ima med 2. svet. vojno dozidana betonska bunkerja.